Pomurska regija

Pomurska regija sodi med najbolj severvzhodne, ravninske in kmetijske regije. Plodna prst, celinsko podnebje in ravnina ustvarjajo tu idealne pogoje za razvoj poljedelstva.

Sanjava dežela ob reki Muri na vzhodu Slovenije je dežela širokih polj in zaobljenih goric, štorkelj, klopotcev, plavajočih mlinov, zdravilnih voda, energijskih točk, slikovitih vinskih goric, samosvojih tradicij in narečij, predvsem pa gostoljubnosti ljudi, ki žive v najbolj kmetijski pokrajini Slovenije.

Največ turistov v ta del Slovenije privabijo termalna zdravilišča - Zdravilišče Radenci z več kot 120-letno tradicijo in s slovito mineralno vodo, Terme 3000 v Moravskih Toplicah z mnogimi vodnimi atrakcijam, Terme Lendava v bližini Lendavskih goric in Terme Banovci s prvim evropskim naturističnim kampom ob termalni vodi. Z iskanjem dobrega počutja se povezujejo tudi novi cilji - odkritje mnogih energetskih točk ob Ivanovem izviru in ob reki Ščavnici, ob Vidovem izviru in ob Bukovniškem jezeru.

Če se gostje v Pomurje morda prvič odpravijo k blagodejnim vodam, pa imajo za vračanja obilo drugih razlogov. V sejemski Gornji Radgoni, ki slovi po odličnih vinih, so na ogled čudovite kleti, kjer zori tudi zlata radgonska penina. V Ljutomeru, središču Prlekije, so pod sončnimi vinskimi goricami doma konji, kasaške dirke in ohranjene stare obrti v okolici. V bližnjem Veržeju je še delujoč plavajoči Babičev mlin na reki Muri, blizu vozi tudi brod na Muri. V Lendavo, mesto dveh jezikov, vabi grad z galerijo in muzejem , še posebej privlačne pa so Lendavske gorice nad mestom. V Novem Tomažu so zaščitene stare zidanice.

Murska Sobota, največje mesto v Pomurju, se ponaša z resenesančnim Soboškim gradom v zavetju dvestoletnih hrastov. V gradu domuje Pokrajinski muzej. V bližnjem dvorcu Rakičan je vinska klet in konjeniški center. Med sakralnimi spomeniki Pomurja sta prav posebni Plečnikova cerkev v Bogojini ter romanska rotunda v bližnjem Selu, ki spada med najstarejše stavbe v Sloveniji. Na tem območju so še žive stare obrti - v Filovcih lončarji še žgejo glino na poseben prekmurski način.

Če se iz Murske Sobote odpravimo proti severu, se znajdemo med zaobljenimi griči Goričkega, ki ga rade obiskujejo štorklje. Največji kraj je Grad, ki nosi ime po tamkajšnjem grajskem poslopju, enem največjih na Slovenskem. Poleg domnev, da naj bi nekoč imel kar 365 soban, so zanimive energetske točke v grajskem vrtu z eksotičnimi drevesi.

Kraje ob Muri in njenih pritokih povezujejo odlično urejene, kolesarske, pohodniške, sprehajalne poti in vinske ceste. Izletniške in turistične kmetije ter številne etnografske prireditve omogočajo doživetja svojevrstnih običajev severovzhodnega dela Slovenije, v domačih gostilnah pa je poleg odličnih vin mogoče poizkusiti tudi značilne kulinarične specialitete. 

Pomurska regija sodi med najbolj severvzhodne, ravninske in kmetijske regije.

Plodna prst, celinsko podnebje in ravnina ustvarjajo tu idealne pogoje za razvoj poljedelstva. Več kot 80% vseh kmetijskih zemljišč obsegajo njive. To je dvakrat več kot kjerkoli drugje v Sloveniji.

Nizek BDP na prebivalca, nižji življenjski pogoji, najnižji razpoložljivi dohodek na prebivalca je le par posledic odročne lege teh krajev. Tudi stopnja brezposelnosti je najvišja v državi, kljub temu da se je leta 2011 v pomurski regiji nezaposlenost zmanjšala.

Število prebivalstva se manjša iz leta v leto, tudi zaradi negativnega trenda prirasta prebivalstva. V vsakem desetem gospodinjstvu so tukaj prebivale generacije otrok, staršev in starih staršev, kar jih uvrsti na vrh deleža trigeneracijskih gospodinjstev.

10% vseh turistov v Sloveniji prenoči v pomurski regiji, kar kaže na to da je turistično zelo privlačna. Kmečki turizem, reka Mura, zdraviliški in lovni turizem in kmečki turizem so tisti elementi, ki pripomorejo k prepoznavnosti teh krajev.