Notranjsko - kraška regija

Glavne značilnosti Notranjsko - Kraške  regije so Postonjska jama, podzemni kraški svet in presihajoče Cerkniško jezero.

Te slovenske regije preprosto ne morete spoznavati zgolj površinsko. In to dobesedno. Lepote, ki jih ponuja pod površjem, so še bolj osupljive kot tiste, ki jih lahko občudujete na tem razgibanem, večinoma z gozdom poraslim območjem. Skoraj vsak kvadratni kilometer območja namreč skriva katero izmed več tisoč kraških jam. 

Nedaleč od Postojne, upravnega, gospodarskega in kulturnega središča regije, že več kot sto let v svoje podzemne rove s presunljivimi kamniškimi tvorbami vabi Postojnska jama. Na ogled okrog petih od skupaj 21 kilometrov rovov vas popeljejo z električnim vlakcem. V jami prebiva edini jamski vretenčar v Evropi, bleda dvoživka človeška ribica, proteus anguinus. 

Ljubitelje podzemnih čudes očara tudi Križna jama v bližini Loškega polja, po kateri vas del poti popeljejo s čolnom. Med izjemne naravne znamenitosti, ki so prav tako del Notranjskega regijskega parka, sodi visok naravni most v Rakovem Škocjanu. Le nekaj kilometrov je oddaljen od še enega fenomena kraškega sveta, presihajočega jezera. Cerkniško jezero je v mesecih, ko je polno vode, največje slovensko jezero. Pojav presihanja vode je med prvimi na svetu raziskal znani slovenski zgodovinopisec Janez Vajkard Valvasor. Ta je v svojem delu Slava Vojvodine Kranjske, izdanem konec 17. stoletja, opisal tudi izvirno dejavnost prebivalcev Bloške planote, ki je pomembno vplivala na kasnejši razvoj smučarskega športa. Bločani so bili v tistem času edini v srednji Evropi, ki so uporabljali smuči pri hoji in vijuganju po snegu. 

Notranjsko-kraška regija je območje, kjer šestkrat izvira in ponikne ista reka z različnimi imeni, ki sedmič in zadnjič pride na plan kot Ljubljanica. Prvič ponikne v Babnem polju, ki slovi kot območje, kjer je bila zabeležena najnižja temperatura v Sloveniji: minus 35 stopinj Celzija. 

V tem precej razgibanem, hribovitem območju izstopa kraška planota Snežnik, ki je najvišji vrh južne Slovenije. Na obronku stoji lep grad Snežnik, ki je urejen v muzej. 

Vpogled v razburljivejša obdobja 20. stoletja omogoča Park vojaške zgodovine Pivka, kjer so razstavljena številna oklepna vozila, ki so jih uporabljale vojske, udeležene v obe svetovni vojni, in tudi nekdanja Jugoslovanska ljudska armada. 

Eno izmed središč regije je tudi Ilirska Bistrica, ki je bila v preteklih stoletjih znana po predelavi lesa. Žage so poganjali številni rečni mlini, od katerih je zdaj za ogled na voljo obnovljen Hodnikov mlin. 

Glavne značilnosti Notranjsko - Kraške regije so Postonjska jama, podzemni kraški svet in presihajoče Cerkniško jezero.

Sodi med manjše regije po gostoti prebivalstva in površini. Statistični podatki kažejo da ima šestkrat manj prebilvalcev na kvadratni meter kot naša najbolj poseljena regija.

Tudi gospodarsko sodi med regije ki doprinesejo najmanj k Slovenskemu bruto domačemo proizvodu, leta 2010 samo 1,8%. V večini sodiju tu manjša podjetja po številu zaposlenih, v povprečju je zaposlenih na podjetje manj kot štiri osebe.

Leto 2011 pa je pokazalo da je bilo v tej regiji največ bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih. Številka je pokazala nekje okoli 137. Povprečno trajanje bolniškega dopusta je 18,4 dneva.

Spada pa med regije z največjo stopnjo delovne aktivnosti, ta je znašala leta 2011 61,7%. Izstopa pa tudi po številu mderegijskih delovnih migracij. Teh je bilo leta 2011 več kot 40%.

Izstopa tudi po številu registriranih avtomobilov kar kaže na to da je prebivalstvo precej mobilno, deloma tudi zaradi zaposlitev v drugih, sosednjih regijah. V regiji so avtomobili povprečno stari okoli 9 let.

Zanimiv podatek pa je tudi da je notranjsko - kraška regija zelo skrbna pri ločevanju odpadkov. Leta 2011 je bilo ločenih kar 30% vseh komunalnih odpadkov.