Koroška regija

Koroška regija leži na severnem delu države, ob meji z Avstrijo. Znana je po gozdnatih površinah, hribovju in treh rečnih dolinah.

Koroška velja za zibelko slovenstva. Po plebiscitu leta 1920 je večji del Koroške pripadel Avstriji, tako da zdaj slovenska regija Koroška obsega območje treh dolin – Mežiške, Dravske in Mislinjske ter treh pogorij – Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp. 

Središče regije sestavlja 'somestje' Slovenj Gradca, Raven na Koroškem in Dravograda. Za podeželsko zaledje večjih krajev in mest na Koroškem je tipična razpršenost poselitve. Na Koroškem so se naselile najvišje kmetije v Sloveniji, ki so v obliki celkov razpršene po celotnem območju regije. 

Neokrnjena gorska narava in gozdovi z razvejano mrežo cest in poti nudijo raznovrstne možnosti raziskovalnih potepanj po vrhovih Pece in Raduhe, po širokih prostranstvih Uršlje, Olševe, Smrekovškega pogorja, Zahodnega Pohorja ali Kozjaka ter na pobočjih slikovitih alpskih dolin. Te poti so še posebej privlačne za pohodnike in gorske kolesarje. Čez Koroško vodijo Slovenska planinska pot, Evropska pešpot E6 ter številne druge tematske poti, planinske poti in gozdne stezice, ki vodijo do najboljših razglednih točk. Posebnost je tudi koroška naklonjenost do gorskega kolesarjenja. Gozdovi so prepredeni s cestami, kolovozi in potmi, ki koristno služijo kolesarjem. Tu je nastal prvi gorski kolesarski park v Sloveniji, v dolini ob zasanjani Dravi poteka del mednarodne Dravske kolesarske poti, nad njo pa po slemenih Pohorja poteka Pohorska kolesarska transverzala. 

Pohorje je obdarjeno z globokimi in temnimi gozdovi. Alpske senožeti se tu pozimi spremenijo v smučišča. Največji smučarski center zahodnega Pohorja so Kope. V neposredni bližini pa se nahaja še smučišče Ribniško Pohorje. Na Ribniškem Pohorju raste Sgermova smreka, ki je najvišje drevo v srednji Evropi. Na Uršlji gori se nahaja najvišje ležeča cerkev na Slovenskem, na severnih pobočjih pod njo je smučišče, ki skupaj z jezerom pod njim tvori turistično rekreacijski center Ivarčko. Pod najvišjo goro vzhodnih Karavank Peco, v katere nedrjih spi kralj Matjaž, se razprostira dolina enkratne lepote - krajinski park Topla. Na bližnjem Ludranskem vrhu raste Najevska lipa – mati vseh slovenskih lip, nad vrhom pa se razprostira Smrekovec, ki je edino vulkansko pogorje v Sloveniji. 

V prejšnjih stoletjih se je tu razvilo rudarstvo, zdaj pa je nekdanji rudnik v Mežici urejen v turistični rudnik in muzej z unikatno ponudbo kolesarjenja po opuščenih skrivnostnih rovih v Podzemlju Pece. 

Tudi v Dravski dolini je danes moč podoživeti nekoč najpomembnejšo gospodarsko dejavnost, ko so splavarji prevažali les po reki v daljne kraje. Plovne poti pravih splavov, ki so zdaj namenjeni turističnim vožnjam vodijo iz dveh pristanov – na Gortini in na Javniku, kjer je urejen tudi splavarski muzej. V srednjeveškem mestnem jedru Slovenj Gradca – mesta Glasnik miru - sta sedeža Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja. Enota pokrajinskega muzeja je tudi na Ravnah, kjer je še Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika. Številne zaokrožene zbirke in razstave pa so posejane po vseh koroških občinah. Slikovita in raznolika arhitektura podružničnih cerkva, ki jo pogled doseže na domala vsakem izpostavljenem griču izven naselij, zrcali kopico avtohtonih značilnosti, ohranja koroško pokrajino prepoznavno in jo uvršča med kulturno najbolj mikavne dele v Sloveniji. 

Po turističnih kmetijah je najbolj poznana vas Šentanel, pristno gostoljubnost pa je moč doživeti tudi na številnih drugih kmetijah širom koroškega podeželja. Naravno, domače in tradicionalno so besede, s katerimi lahko opišemo posebnosti koroške kulinarike. Izpostaviti velja okusen črni ali rženi kruh in pa odličen mošt, tradicionalno pijačo, pridobljeno z alkoholnim vretjem soka iz starih sort jabolk. 

Koroška regija Je prometno slabo povezana z središčem države. V svoji preteklosti je znana po težki industriji ki je zaznamovala kvaliteto okolja. Največji bruto delež dodane vrednosti v regiji so ustvarila v državi največja kmetijska gospodarstva. Po številu glav živine in obdelovalnih površinah sodi v sam vrh te panoge v Sloveniji. Skoraj vsa kmetijska gospodarstva se ukvarjajo z živinorejo. Zanimivo je pa tudi to da je delež gospodarjev tukajšnjih kmetij med najmlajšimi, v povprečju imajo 53 let, kar je 8 manj od recimo notranjsko - kraške regije, za katero se tudi uvrščajo po starosti prebivalcev.

Zanimiv podatek je da je v koroški regiji največji delež samskih oseb med 25 in 64 letom, ki pa prav tako niso bili nikoli poročeni. Prav tako izstopa po številu zunajzakonskih zvez, skoraj vsaka peta družina je v temu tipu zveze. Prav v temu tipu zakonskih zvez pa je število rojenih otrok največje.