Jugovzhodna Slovenija

Jugovzhodna regija je po površini največja v Sloveniji. Povezuje pokrajine kot so dežela suhe robe, kočevskega medveda, cvička in dežela zelenega Jurija. starejših. Vsaka deveta družina ima vsaj tri otroke, petina žensk pa je rodila vsaj tri ali tudi več.

Obsežnemu ozemlju jugovzhodne Slovenije dajejo posebno slikovitost vinorodni griči in cerkvice, grajska poslopja in samostani, mogočni gozdovi in nežni brezovi gaji. Dolenjska, ki si prek slikovitih Gorjancev podaja roko z Belo krajino, ter na zgornjem delu s Posavjem. Je dežela neštetih možnosti oddiha, raziskovanja in užitka, ogleda naravnih posebnosti ter mnogih postojank na poteh dediščine in na vinskih cestah.

Ribnica, zibelka dolenjskega suhorobarstva, vabi z Ribniškim gradom z etnološkim muzejem. Tradicionalne obrti si je mogoče ogledati v mestnih delavnicah in na številnih prireditvah. V Kočevju, ki je središče enega najbolj goznatih predelov Evrope, je priložnost za ogled pragozdnega rezervata v Kočevskem Rogu, za obisk Ledene jame ali Željnskih ja, ter za sprostitev ob jezeru ali ob reki Rinži. Urejene so pohodniške, učne, kolesarske in konjeniške poti. Kdor išče odmaknjene dežele, mora obiskati Kostelsko. V skrivnostno deželo nad sotesko reke Kolpe vabi grad Kostel z bližnjim legendarnim slapom Nežica. Pravljična dežela Petra Klepca ima svoje središče v Osilnici, dolini s sedmimi cerkvami in raznoterimi možnostmi za oddih: od vodnih športov na Kolpi do pohodniških in kolesarskih poti.

Kdor želi proti jugu potovati z vodami, se bo iz središča Slovenije odpravil za reko Krko. Od izvira v Krški jami do Žužemberka, kraja z enim najslikovitejših gradov v Sloveniji, se reka, ki je nekdaj gnala mlinska kolesa, prebija čez pragove, ki zdaj privlačijo kajakaše in kanujiste pa tudi ribiče. Drugačna doživetja ponuja Krkin pritok Temenica, ki prek slikovite doline suhih strug, požiralnikov in brezen vabi v Trebnje in Mirno peč. 

Reka Krka daje značilno podobo Novemu mestu, dolenjski metropoli na sedmih gričih. Nedaleč od mesta številnih kulturno-zgodovinskih in sakralnih spomenikov so Dolenjske Toplice, edini slovenski otoški grad Otočec sredi Krke ter Šmarješke Toplice. Bližina Gorjancev obljublja doživetja pohodnikom, kolesarjem in lovcem, Trška gora nad mestom pa dokazuje, da smo v vinorodni deželi slovitega slovenskega posebneža - cvička.

Tradicije žlahtnih opojnosti, ki jih povezujejo vinske poti, so značilne tudi za Belo krajino, kamor vabijo Semič, Metlika in Črnomelj. V bližini Metlike so Rosalnice z znamenitimi Tremi farami - tremi gotskimi romarskimi cerkvami iz 14. ali 15. stoletja, stisnjene za skupnim obzidjem. V vasi Rožanec je iz rimskih časov ohranjeno svetišče sončnega boga Mitre.  Okolica Črnomlja vabi s Krajinskim parkom Lahinja.

Tam čez Gorjance, ki zamejujejo Belo krajino, pa se ob Krki vse do njenega izliva v Savo nadaljuje Dolenjska: iz konjeniškega Šentjerneja vodi v Pleterje z znamenito kartuzijo.

Jugovzhodna regija je po površini največja v Sloveniji. Povezuje pokrajine kot so dežela suhe robe, kočevskega medveda, cvička in dežela zelenega Jurija.

Za razvoj regije je trenutno industrija najpomembnejša panoga, to pa sestavljajo avtomobilska, farmacevtska in lahka industrija. Industrija je v regiji ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti. Jugovzhodna regija je na četrtem mestu po vrednosti vlaganj na prebivalca.

Bruto inesticije v nova osnovna sredstva pa ne presegajo državnega povprečja. Zelo pomembno vlogo ima raziskovalno razvojna dejavnost v tej regiji. Leta 2010 so so izdatki za to dejavnost znašali 3,9% BDP te regije. Večino sredstev pa je prispevalo gospodarstvo.

Brezposelnost je prav tako nižja od drugih regij v Sloveniji. Višja je pa neizobraženost brezposelnih in je v skoraj polovici primerov najnižja možna. V regiji je 77% družin z otroki, prav tako pa je razmerje med starimi 65 let in več in mladimi do 15 let ugodno. Na 100 mladih prebivalcev je 104 starejših.

Vsaka deveta družina ima vsaj tri otroke, petina žensk pa je rodila vsaj tri ali tudi več.